V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor danes zdravijo 135 bolnikov s covidom-19, med katerimi jih je trenutno 27 na intenzivni negi, a se po besedah direktorja Vojka Flisa razmere zelo hitro spreminjajo.
FOTO: Nina Bračič, UKC Maribor
Potem ko so ta teden za tovrstne bolnike odprli tudi dislocirani pljučni oddelek na Pohorju, je tam nameščenih že 21 bolnikov.
Flis se je v današnji izjavi za medije še enkrat zahvalil vsem, ki delajo v njihovi ustanovi, da zdržijo vse pritiske. “Tudi mi imamo težave, nekateri nam tudi duševno popuščajo, kar je normalno v teh okoliščinah, zato se želim vsem še enkrat in še enkrat – in tudi to ne bo dovolj – posebej zahvaliti, da ob takem naraščanju števila bolnikov bolnišnica še vedno deluje tako, kot se spodobi,” je dejal.
Huda kadrovska stiska
Prav kadrovsko stisko UKC Maribor je prvi mož zavoda poudarjal ves čas novinarske konference, saj bodo po njegovem kljub vsemu zmogli vse ostalo, zagotoviti dodatno opremo in prostore, največje pa je vprašanje razpoložljivih kadrov.
Na pljučni oddelek na Pohorju nameščajo bolnike, za katere ocenijo, da ne bodo potrebovali umetnega predihavanja, pri čemer so logistiko prilagodili tako, da jih lahko kar najhitreje pripeljejo k njim, če bi vendarle potrebovali intenzivno zdravljenje.
Iz dneva v dan prirejajo ter združujejo oddelke
V mariborski bolnišnici se prostorsko ves čas prilagajajo potrebam, je pa Flis dejal, da trenutne projekcije govorijo nekoliko drugače od tistega, kar sami čutijo. “Sam zato še ne bi trdil, da se nam približuje vrhunec, saj se nam lahko zgodi še tretji val decembra, januarja in februarja, zato iz dneva v dan prirejamo ter združujemo oddelke, premeščamo zdravstvene delavce, da lahko zagotovimo zdravstveno oskrbo tistim, ki jo potrebujejo,” je dejal Flis.
Pretekle dni so na posodo prejeli deset ventilatorjev iz UKC Ljubljana, še deset iz blagovnih rezerv, za zdaj pa še čakajo na 20 novih, ki so jih naročili sami. Nekaj težav imajo z dobavo iz tujine, je dejal Flis, čeprav so jih naročili pravočasno, zato si bolnišnice med seboj pomagajo. Vendar glavna težava po njegovem ne bodo naprave, pač pa preobremenjeni kadri, saj veliko zaposlenih manjka zaradi karanten ali bolniške odsotnosti.
Zdravijo tudi 500 najtežjih bolnikov, ki niso okuženi s covid-19
Glede kadrovske pomoči iz drugih ustanov je povedal, da bolnišnice zelo dobro sodelujejo med seboj, želeli pa bi si večje pomoči s kadrom zdravstvene nege tam, kjer se zdi, da morebiten pritisk zdaj ni tako velik, kot je na bolnišnice. “Kolegom v Ljubljani na tak način pomaga tamkajšnji zdravstveni dom in mislim, da sem s tem dovolj povedal,” je na vprašanje, od koga bi pričakoval pomoč, še dejal Flis.
Sproti naročajo tudi osebno varovalno opremo, za zdaj je imajo po ocenah dovolj za tri tedne, a ta še naprej prihaja.
Strokovni direktor Matjaž Vogrin je ob tem spomnil tudi na to, da se pri njih ta trenutek zdravi tudi 500 najtežjih bolnikov, ki niso okuženi z novim koronavirusom, pa potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Gre za karcinomske, nevrokirurške in kardiokirurške in podobne bolnike, ki v domačem okolju ne bi preživeli.
Postelje na Pohorju bodo kmalu napolnjene
Po njegovih podatkih je dnevni prirast bolnikov s covidom-19 okoli deset do 15-odstoten v primerjavi s prejšnjim dnem. Na Pohorju imajo na voljo okoli 50 postelj, ki pa jih bodo napolnili že v treh ali štirih dneh. V tem primeru bodo morali odpreti dodatne zmogljivosti znotraj kliničnega centra vsaj še na dveh oddelkih – oddelku za žilno kirurgijo in oddelku za nevrokirurgijo.
“To pomeni dodatno prerazporejanje kadra. V tem trenutku še vedno zdravimo vse paciente, ki so k nam napoteni s stopnjo nujnosti zelo hitro in karcinomske bolnike. Če bo prišlo do zasedanja postelj na dodatnih oddelkih, bo najverjetneje za krajši čas prišlo do krčenja tudi teh programov, česar pa si ne želimo,” je dejal Vogrin in pojasnil, da dnevno še vedno opravijo okoli 30 urgentnih operacij.
VIR: STA
ŠTUDENTSKO DELO
