V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so preklicali omejitev obiskov na eno zdravo osebo, še vedno pa izvajajo poostrene higienske ukrepe.
Predstojnik urgentnega centra Univerzitetnega centra Maribor Roman Košir meni, da je stanje nujne medicinske pomoči katastrofalno ter da primarno zdravstvo poka po šivih, na urgencah je polno bolnikov, ob tem pa so centri kadrovsko in finančno podhranjeni.
Po mnenju Romana Koširja je stanje urgentnih centrov katastrofalno, poročajo na STA, za katero je Košir dal intervju. Ta je bil dolgo let član delovne skupine pri ministrstvu za zdravje za enotno metodologijo organizacije urgentnih centrov. Načrt je bil, da bi satelitski urgentni centri prevzeli vse nujne primere zunaj mest, tako da dežurna služba, ki jo imajo zdravstveni domovi ponoči, ob vikendih in praznikih, ne bi bila več potrebna. Še vedno pa bi zdravstveni domovi imeli v pripravljenosti nujna reševalna vozila in vozila z zdravniku – če bi jih bilo potrebno aktivirati. A ta načrt je po besedah Koširja uresničen le delno. Pravi namreč, da vozijo dvojno zgodbo: “Še vedno imamo okoli 50 zdravstvenih domov, ki so odprti, ker je pač zdravnik v rešilcu tam. Ljudje so razvajeni in se jim je težko peljati 20 kilometrov stran k zdravniku, zato da bi bilo teh zdravnikov ponoči na voljo manj. Ker jih ni treba toliko.”
UKC Maribor.
Da je uresničevanje nujne medicinske pomoči ovirala tudi lokalna politika, so besede Koširja zapisali na STA. Dodal je, da niso za ukinitev reševalnih služb, a da je treba zagotoviti stalno zasedenost mest: “Ker zdaj se dogaja, da ljudje spet pridejo v čakalnico, ko ni nikogar v ambulanti. To je narobe, ker gre lahko za življenje ogrožajoče stanje, oni pa čakajo, da se zdravnik vrne z nujne poti.” Poudaril je, da je dobro, da je dispečerski sistem zaživel, ta bo namreč dal točne podatke, kje je potreben satelitski urgentni center in kje je dovolj reševalno vozilo. Poudaril je tudi, da nikomur ne jemljejo zdravnika.
V Sloveniji imamo zgrajene urgentne centre, razen ljubljanskega in ptujskega. A v vseh je problem naval bolnikov, ki prihajajo tudi zaradi nenujnih težav. Košir je tako izpostavil, da imajo v dežurni službi Zdravstvenega doma Maribor trikrat več bolnikov kot pred desetimi leti, prav tako je tudi v urgentnih ambulantah v UKC Maribor. Velikokrat gre za bolnike z lastnim prevozom, ob tem pa iščejo pomoč, ki bi jo dobili pri osebnem zdravniku. Košir pravi, da so ob anketi ugotovili, da bi polovica teh bolnikov ne hodila k njim, če bi bil zdravstveni sistem drugače zastavljen in normalno funkcioniral in bi pri osebnemu zdravniku prišli na vrsto prej, prav tako pri preiskavah. Težava nastane torej zaradi tega, ker urgentni centri dopolnjujejo luknje pri osnovnem zdravstvu, zato Košir poudarja, da tako ne gre več naprej. Urgentni centri imajo namreč težave pri financah in kadrih. Težave so tudi pri financiranju. Košir je poudaril, da so v sistemu enako plačani “tisti, ki delujemo sredi noči in rešujemo življenja, kot tisti, ki imajo samo izbrane paciente dopoldne. Ali celo manj.” In zato izpostavlja, da je treba spremeniti sistem, a sprememb ni videti. Če se pogleda samo UKC Maribor je v urgentnem centru sistemiziranih 14 mest za urgentne zdravnike, imajo pa jih le štiri. Primanjkuje jim tudi medicinskih sester. Ob tem pa imajo še vedno tudi nedokončano zgodbo z izgradnjo urgence, nimajo npr. urejene pediatrične urgence.
Zaradi vseh težav Košir izpostavlja, da je slovensko zdravstvo potrebno reforme, tako da se bo lahko zagotovilo ustrezno oskrbo na vseh ravneh, tudi na urgenci, kjer je močno čutiti pomanjkanje osebja. Spremembe pa morajo po njegovih besedah biti strokovne, ne pa rezultat politike.
Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor pripravlja v petek, 6. decembra 2019, od 8. do 14. ure “Miklavžev dan zdravja”. Na različnih lokacijah bodo izvedli različne aktivnosti in predavanja.
Vodja Centra za krepitev zdravja Nataša Vidnar ob tem izpostavlja, da je bil Zdravstvenovzgojni center ZD Maribor na razpisu izbran med 25 zdravstvenimi domovi, ki so postali Center za krepitev zdravja. “Kadrovsko smo se okrepili, zaposlili strokovnjake, diplomirane medicinske sestre, dipl. kineziologa, dipl. klinično dietetičarko, diplomirane fizioterapevte in univ. dipl. psihologe.” Veljajo za največji tovrstni center v državi. “Izvajamo zdravstveno vzgojne in psihoedukativne delavnice, ki so brezplačne in strokovno vodene, povezujemo se z lokalno skupnostjo in medsektorsko delujemo. Dejavniki tveganja pomembno pripomorejo k razvoju bolezni, zato želimo s sodobnimi zdravstveno vzgojnimi metodami ljudi seznaniti, kako koristno je spremeniti nezdrav način življenja. Skušamo jih motivirati, da se odločijo za zdravo življenje, saj strah pred boleznijo in skrb za zdravje nista zgolj osebni interes, ampak prerašča v družbeno normo,« poudarja Vidnarjeva.
Aktivnosti Miklavževega dneva zdravja
Tako bo za obiskovalce avle Zdravstvenega doma Maribor v Sodni ulici 13:
od 8. do 11. ure: brezplačne meritve krvnega tlaka, vrednosti glukoze v krvi s svetovanjem in Svit kontaktna točka
od 8. do 11. ure: predstavitev preventivnih ukrepov v zdravstvu v sodelovanju z OE Zobozdravstveno varstvo (pravilno ščetkanje zob, zdravje se začne v ustni votlini itd.)
Na istem naslovu v Sodni ulici 13, bo v drugem nadstropju Centralni laboratorij ZD Maribor nudil:
od 8. do 11. ure: 30-odstotni popust na ostale laboratorijske preiskave.
V multimedijski predavalnici, na Vošnjakova 2-4, v 6. nadstropju, bodo:
od 9. do 11. ure: Predavanja: Z dobrim načrtom do uspeha (prehrana 365 dni), Aktivni odmor – praktični prikaz, Meritve imunskega sistema (z biofotonskim skenerjem)
V telovadnici ZD Maribor, v Ulici talcev 5, CFR, 2. nadstropje, pa bodo:
od 12. do 14. ure: Ali sem fit? – Test telesne pripravljenost (testiranje ravnotežja, moči, gibljivosti in vzdržljivosti, z interpretacijo rezultatov, (dvominutno sestopanje na mestu ali šestminutni test hoje);
Predstavili pa bodo tudi sodelovanje različnih društev in podjetij z medicinskimi pripomočki (Hospic, Diafit, Duem studio, Nugen, Tosama, Roche, Društvo za kronično vnetno bolezen, Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen, Skupina za samopomoč bolnikov z rakom, Društvo sladkornih bolnikov).
V Mariboru so sinoči s slavnostno akademijo obeležili 220. obletnico ustanovitve tamkajšnje bolnišnice. Medtem ko je v svojem začetku imela le 24 postelj, danes v obliki sodobnega univerzitetnega kliničnega centra sprejme 450.000 bolnikov letno in zaposluje okoli 3000 ljudi. Izjemnim posameznikom so se zahvalili z nagradami za življenjsko delo.
Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor.
Nagrade so prejeli nevrokirurg Matej Lipovšek, nefrologinja Breda Pečovnik Balon, ginekolog Veljko Vlaisavljević, višja medicinska sestra Breda Koban in nevrolog Erih Tetičkovič.
Slavnostna akademija je potekala v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja, slavnostni govornik pa je bil predsednik DZ Dejan Židan.
V Muzeju narodne osvoboditve Maribor so že dan prej odprli razstavo Mariborska bolnišnica skozi čas, ki prikazuje bogato zgodovino te ustanove. Ta sega v leto 1799, ko je mestni magistrat izdal okrožnico o ustanovitvi mestne bolnišnice v poslopju, kjer danes stoji Pošta na Slomškovem trgu. Tu je delovala bolnišnica do leta 1855, ko se je preselila na sedanjo lokacijo na Taboru. Mestne oblasti so namreč kupile vilo v Magdalenskem predmestju, kjer je začela bolnišnica delovati s 110 posteljami, saj se je v tistem času močno povečalo število prebivalcev mesta.
Skozi zgodovino je pridobivala nova poslopja in oddelke: leta 1976 je bila s pomočjo samoprispevkov zgrajena kirurška stolpnica, leta 1987 se je na območje bolnišnice preselila tudi pediatrija, oddelek za psihiatrijo na drugi strani železniških tirov je bil odprt leta 2005. Deset let kasneje so odprli nov urgentni center ter oddelek za onkologijo, medtem ko naj bi se oddelek za pljučne bolezni preselil s Slivniškega Pohorja prihodnje leto.
Vzporedno je tekel tudi strokovni razvoj in leta 2007 je Splošna bolnišnica Maribor postala Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor, kar je bilo tesno povezano z ustanovitvijo druge medicinske fakultete v Sloveniji. “Oboje je prineslo obilo svežega vetra v slovensko medicino, prebivalcem regije pa širok dostop do sodobnih medicinskih postopkov. Zdravljenje v tem sodobnem medicinskem središču danes v ničemer ne zaostaja za podobnimi ustanovami po svetu,” je v prispevku za posebno izdajo glasila Naša bolnišnica zapisal direktor UKC Maribor Vojko Flis.
Strokovni direktor Matjaž Vogrin je izpostavil, da je bolnišnica v 220 letih naredila velik preskok. “Bolezni, ki so bile posledica pomanjkanja in slabih higienskih razmer, so zamenjale bolezni preobilja, stresa in tiste, ki se pojavljajo v poznem življenjskem obdobju. Nihče ne ve, kaj bo prinesla prihodnost, a nekaj vemo zagotovo. Medicina bo v naslednjih 50 letih napredovala bolj, kot je od pradavnine do danes. Tudi v UKC Maribor,” je napovedal.
Vir: STA
Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je z izvajanjem sanacijskega programa uspel splezati iz rdečih številk. Poročilo o poslovanju v obdobju od januarja do septembra letos, ki ga je na današnji seji obravnaval svet zavoda, izkazuje 318.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki, kar pomeni, da prvič po letu 2015 poslujejo pozitivno.
Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor.
Medtem ko so v prvi polovici letošnjega leta še izkazovali nekaj več kot 214.000 evrov presežka odhodkov nad prihodki, so zdaj v plusu in podobno pričakujejo tudi ob koncu leta. “Pričakujemo, da bomo leto zaključili s presežkom prihodkov nad odhodki. To nakazuje tudi poslovanje v oktobru,” je članom sveta zavoda pojasnila vodja finančno-računovodske službe Suzana Kranjc.
Sanacijski program, ki so ga začeli izvajati lani, je letos prinesel za nekaj manj kot 3,5 milijona evrov učinkov. Do konca leta so si zastavili za skupno 4,4 milijona evrov sanacijskih učinkov, pri čemer je po navedbah Kranjčeve treba upoštevati, da so učinki nekaterih ukrepov predvideni šele ob koncu leta.
Uravnoteženo poslovanje so lani ob sprejemu sanacijskega programa pričakovali šele v letu 2020, zato so z letošnjimi rezultati zelo zadovoljni. “Račune plačujemo v zakonskem roku, dolgov nimamo, likvidnost je zelo dobra,” je dejal direktor Vojko Flis.
Predsednik sveta zavoda Ljubo Germič je ponovno opozoril, da večina sanacijskih učinkov izhaja iz novih plačljivih in dodatnih programov, zato je njihov dolgoročni učinek vprašljiv, manj pa je učinkov na področju izboljšanja notranjih procesov v zavodu. Tu vidi še kar nekaj rezerv.
Več članov sveta zavoda je zmotilo tudi zviševanje stroškov za najem medicinske opreme. Flis je pojasnil, da gre za ugodnejšo varianto od nakupa opreme, saj jo je mogoče po nekaj letih, ko zastara, nadomestiti z novo. “Nam se zdi to absolutno smiselno, ker želimo bolnikom nuditi sodobne načine in oblike zdravljenja in ker smo že pred dvema letoma povedali, da imamo 90-odstotno iztrošeno opremo,” je poudaril.
Po njegovih besedah tu ne gre za visoke zneske: “Pri 220 milijonov evrov visokem proračunu damo za to 300.000 evrov na letni ravni.” Germič pa je opozoril, da so zneski na mesečni ravni morda nizki, a je dejstvo, da se z njimi bremeni proračune za več prihodnjih let. “Današnji ukrep ima lahko posledice čez nekaj let,” je dejal.
Kot primer je navedel pogodbo iz leta 2005, s katero je UKC Maribor v zameno za izgradnjo garažne hiše predal upravljanje parkirišč zasebniku. To velja tudi za odprta parkirišča znotraj kompleksa kliničnega centra, kjer ne le da zasebnik pobira od občanov visoko parkirnino, ampak zanje tudi ne plačuje najemnine, stroške njihovega čiščenja pa plačuje UKC Maribor.
“Gre za oškodovanje javnega premoženja. Za ta parkirišča bi lahko dobili najmanj 100.000 evrov letno,” je opozorila članica sveta zavoda Stanka Naterer.
Flis je pojasnil, da zadevo rešujejo po pravni poti, zaenkrat pa ne morejo ničesar spremeniti, saj se “najemnik” parkirišč sklicuje na omenjeno pogodbo, v kateri je dobil parkirišča v brezplačno upravljanje. Kot izhaja iz gradiva za današnjo sejo sveta zavoda, je pooblaščena odvetniška pisarna konec avgusta letos vložila tožbo zaradi plačila iz naslova odškodninske odgovornosti v višini nekaj manj kot 67.000 evrov zoper odvetnika, ki je zastopal UKC Maribor v zadevi garažna hiša, in zoper zavarovalnico, pri kateri je imel odvetnik zavarovano profesionalno odgovornost.
Člane sveta zavoda je danes zanimala tudi uresničitev napovedi Flisa za skupna naročila zdravil s kliničnim centrom v avstrijskem Gradcu. Pomočnica direktorja za nabavo Karin Jurše je pojasnila, da bo to težko uresničiti, saj imajo tam vzpostavljeno skupno službo za nabave na regionalni ravni.
Vir: STA
Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je z izvajanjem sanacijskega programa uspel splezati iz rdečih številk. Poročilo o poslovanju v obdobju od januarja do septembra letos, ki ga je na današnji seji obravnaval svet zavoda, izkazuje 318.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki, kar pomeni, da prvič po letu 2015 poslujejo pozitivno.
Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor.
Medtem ko so v prvi polovici letošnjega leta še izkazovali nekaj več kot 214.000 evrov presežka odhodkov nad prihodki, so zdaj v plusu in podobno pričakujejo tudi ob koncu leta. “Pričakujemo, da bomo leto zaključili s presežkom prihodkov nad odhodki. To nakazuje tudi poslovanje v oktobru,” je članom sveta zavoda pojasnila vodja finančno-računovodske službe Suzana Kranjc.
Sanacijski program, ki so ga začeli izvajati lani, je letos prinesel za nekaj manj kot 3,5 milijona evrov učinkov. Do konca leta so si zastavili za skupno 4,4 milijona evrov sanacijskih učinkov, pri čemer je po navedbah Kranjčeve treba upoštevati, da so učinki nekaterih ukrepov predvideni šele ob koncu leta.
Uravnoteženo poslovanje so lani ob sprejemu sanacijskega programa pričakovali šele v letu 2020, zato so z letošnjimi rezultati zelo zadovoljni. “Račune plačujemo v zakonskem roku, dolgov nimamo, likvidnost je zelo dobra,” je dejal direktor Vojko Flis.
Predsednik sveta zavoda Ljubo Germič je ponovno opozoril, da večina sanacijskih učinkov izhaja iz novih plačljivih in dodatnih programov, zato je njihov dolgoročni učinek vprašljiv, manj pa je učinkov na področju izboljšanja notranjih procesov v zavodu. Tu vidi še kar nekaj rezerv.
Več članov sveta zavoda je zmotilo tudi zviševanje stroškov za najem medicinske opreme. Flis je pojasnil, da gre za ugodnejšo varianto od nakupa opreme, saj jo je mogoče po nekaj letih, ko zastara, nadomestiti z novo. “Nam se zdi to absolutno smiselno, ker želimo bolnikom nuditi sodobne načine in oblike zdravljenja in ker smo že pred dvema letoma povedali, da imamo 90-odstotno iztrošeno opremo,” je poudaril.
Po njegovih besedah tu ne gre za visoke zneske: “Pri 220 milijonov evrov visokem proračunu damo za to 300.000 evrov na letni ravni.” Germič pa je opozoril, da so zneski na mesečni ravni morda nizki, a je dejstvo, da se z njimi bremeni proračune za več prihodnjih let. “Današnji ukrep ima lahko posledice čez nekaj let,” je dejal.
Kot primer je navedel pogodbo iz leta 2005, s katero je UKC Maribor v zameno za izgradnjo garažne hiše predal upravljanje parkirišč zasebniku. To velja tudi za odprta parkirišča znotraj kompleksa kliničnega centra, kjer ne le da zasebnik pobira od občanov visoko parkirnino, ampak zanje tudi ne plačuje najemnine, stroške njihovega čiščenja pa plačuje UKC Maribor.
“Gre za oškodovanje javnega premoženja. Za ta parkirišča bi lahko dobili najmanj 100.000 evrov letno,” je opozorila članica sveta zavoda Stanka Naterer.
Flis je pojasnil, da zadevo rešujejo po pravni poti, zaenkrat pa ne morejo ničesar spremeniti, saj se “najemnik” parkirišč sklicuje na omenjeno pogodbo, v kateri je dobil parkirišča v brezplačno upravljanje. Kot izhaja iz gradiva za današnjo sejo sveta zavoda, je pooblaščena odvetniška pisarna konec avgusta letos vložila tožbo zaradi plačila iz naslova odškodninske odgovornosti v višini nekaj manj kot 67.000 evrov zoper odvetnika, ki je zastopal UKC Maribor v zadevi garažna hiša, in zoper zavarovalnico, pri kateri je imel odvetnik zavarovano profesionalno odgovornost.
Člane sveta zavoda je danes zanimala tudi uresničitev napovedi Flisa za skupna naročila zdravil s kliničnim centrom v avstrijskem Gradcu. Pomočnica direktorja za nabavo Karin Jurše je pojasnila, da bo to težko uresničiti, saj imajo tam vzpostavljeno skupno službo za nabave na regionalni ravni.
Vir: STA
Nadškofijska karitas Maribor je priskočila na pomoč šestletnemu Galu, ki zaradi deformacije kosti na rokah potrebuje zahtevno operacijo v tujini. Kot je ob današnji predstavitvi akcije, ki se po težavah z društvom Maus začenja znova, povedal predsednik mariborske karitas Branko Maček, se je na njih po pomoč obrnila mama Nataša Vrbnjak Šteflič.
Galu bolezen otežuje premikanje in prijemanje, njegovo kakovost življenja pa lahko izboljša samo operacija, za katero njegova družina potrebuje 150.000 evrov, v kar so vključeni tudi stroški terapij in drugi stroški.
“Po navedbah Galove mame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije posega ne bo kril, najboljša možnost za izboljšanje gibljivosti ter okrevanje pa je operacija v ZDA pri doktorju Paleyu, ki je pomagal že več otrokom, tudi iz Slovenije,” je dejal Maček.
Ob tem je Maček poudaril, da Galu v minulih tednih ni bilo prizanešeno s težavami pri zbiranju sredstev, a so se na karitas kljub občutljivosti in medijski izpostavljenosti odločili pozitivno odgovoriti na mamino prošnjo in pomagati Galu. V ta namen so odprli svoj ločen račun pri NKBM s številko SI56 0400 0026 6039 028 in referenco SI00 292167 ter namenom nakazila Pomoč Galu.
Vir: Facebook Karitas Maribor
Ob tem so za dečka mogoče tudi SMS donacije, ki jih lahko posamezniki nakažejo s ključno besedo GAL5 na številko 1919, za kar bodo prispevali pet evrov za Galovo operacijo rok.
Vrbnjak Štefličeva se je danes zahvalila vsem, ki so Galu že pomagali, ob tem pa dodala, da namerava vztrajati, kot bi vztrajala vsaka mama za svojega otroka. “Da bi bil zdrav. Da bi lahko počel vse, kar počnejo zdravi otroci,” je dejala.
Glede nesporazumov s humanitarnim društvom Maus, ki je že nekaj časa zbiral denar, nato pa naj bi si ga lep del za osebne potrebe sposodila njegova predsednica Nataša Švikart, je povedala, da zadevo še vedno preiskujeta policija in tožilstvo. Dokler primer ne bo končan, pa denarja, zbranega za njenega sina, ne bodo mogli dobiti.
“Trenutno niti ne vemo, koliko ga je dejansko bilo zbranega. S policijo in tožilstvom aktivno sodelujemo in bomo naredili vse, kar je v naši moči, da jim pomagamo, da zadevo čim prej predajo sodišču,” pravi Vrbnjak Štefličeva, ki stikov s Švikartovo nima več, saj je ta zanjo nedosegljiva.
Ker pa to zna trajati dolgo, se je danes na javnost obrnila s prošnjo, da z akcijo nadaljujejo, zato se je povezala z zaupanja vredno humanitarno organizacijo, ki bo poskrbela, da bo denar zbran in porabljen transparentno in odgovorno. Doslej so preko karitas zbrali 3.655,86 evra, kar pomeni, da potrebujemo še 146.000 evrov.
Medtem je datum operacije že določen, in sicer 20. maja naslednje leto, ko bodo nekoč denar društva Maus prejeli, pa se je zavezala, da bodo vsa presežna sredstva namenili za podobne primere drugih obolelih otrok, kot je to določeno v dogovoru z humanitarno organizacijo.
Ker se je v preteklosti govorilo o tem, da potrebujejo 120.000 evrov, je pojasnila, da je številka zdaj višja predvsem zaradi rehabilitacije in nekaterih drugih stroškov. Ni pa danes povedala, kaj je z denarjem, ki naj bi ga doslej zbrala sama in se ga je nabralo za okoli 8500 evrov.
Mariborska karitas je Galovi družini priskočila na pomoč predvsem z odprtjem ločenega računa, medtem ko sami po Mačkovih besedah posebnih humanitarnih akcij v ta namen ne bodo organizirali. “Mi imamo take akcije skozi vse leto in iz njih pomagamo vsem tistim, ki se zatečejo k nam po pomoč,” je pojasnil prvi mož mariborske humanitarne organizacije.
Vir: STA
V Lenartu so vzpostavili in odprli Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Lenart, v okviru katerega bodo poleg kurative izvajali tudi preventivne programe.
V ambulantah pri izbranih osebnih zdravnikih in v ambulantah Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ) so začeli cepljenje proti sezonski gripi.
Cepljenje je še posebej priporočljivo za skupine prebivalstva, ki so izpostavljene večjemu tveganju za težji potek bolezni in nastanek zapletov zaradi gripe. V te skupine spadajo starejši od 65 let, kronični bolniki, osebe z izrazito povečano telesno težo (ITM ≥ 40) in nosečnice. Vse naštete skupine so v sezoni 2019/2020 upravičene do brezplačnega cepljenja proti gripi. Stroške cepljenja v celoti krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, cepljenje pa poteka pri izbranih osebnih zdravnikih.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, OE Maribor, Prvomajska 1, so začeli izvajati cepljenje proti sezonski gripi in pnevmokokni pljučnici včeraj. Cepljenje bodo izvajali od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro. V času od 5. novembra 2019 do 18. decembra 2019 bo cepljenje potekalo tudi v popoldanskem času, in sicer vsak torek in sredo od 14.30 do 17. ure. Na cepljenje se ni treba naročiti. V ambulantah NIJZ izvajajo zgolj samoplačniško cepljenje proti gripi. Cena tega cepljenja znaša 14 evrov. Cepljenje proti gripi v ambulantah NIJZ izvajajo le samoplačniško. Osebe, ki so upravičene do brezplačnega cepljenja proti gripi, se sicer lahko cepijo v ambulantah NIJZ, vendar je v tem primeru cepljenje prav tako samoplačniško. Letošnje cepivo proti sezonski gripi vsebuje štiri različne antigene virusov gripe, za katere znanstveniki pričakujejo, da bodo krožili v prihajajoči sezoni gripe. Zaradi vsakoletne zamenjave tipov virusa v cepivu se je proti gripi smiselno cepiti vsako leto.
Iz podjetja Snaga so sporočili, da bodo zaradi praznikov spremenjeni urniki nekaterih njihovih storitev. “Odvoz odpadkov iz gospodinjstev bo v četrtek, 31. oktobra, potekal po običajnem urniku, torej tako, kot da gre za običajen delovni dan. V petek, 1. novembra, odvoza odpadkov ne bo, nadomestni odvoz bomo izvedli v soboto, 2. novembra,” so sporočili.
“Vse uporabnike, ki imajo sicer odvoze odpadkov načrtovane ob petkih, prosimo, da v soboto do 6. ure zjutraj nastavijo posode na prevzemno mesto,” so sporočili iz Snage.
Vsi zbirni centri v Mariboru in primestnih občinah, v katerih izvajamo gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki, bodo na praznični dan zaprti. “V Zavetišču za živali na praznik ne bo ne ogledov živali ne sprehodov. Ekološka tržnica bo ta teden na Glavnem trgu organizirana že v sredo, 30. oktobra, saj bodo v petek, 1. novembra, vse lokacije tržnic zaprte. V četrtek, 31. oktobra, bo obratovala osrednja mariborska tržnica na Vodnikovem trgu, in sicer med 7. in 12. uro,” so še sporočili.
Mariborsko farmacevtsko podjetje Marifarm, ki se je pred tremi leti s prehodom iz občinske lastnine k zasebnim vlagateljem rešilo propada, počasi uresničuje strategijo, da iz podjetja, ki je le pakiralo zdravila, postane proizvajalec farmacevtskih izdelkov. Za zdaj to počnejo samo za druge farmacevte, a njihov cilj je proizvodnja lastnih zdravil.
Marifarm je leta 2016 pred stečajem rešila v Amsterdamu registrirana družba Arterium International, ki je v treh letih v mariborsko podjetje vložila že več kot 11 milijonov evrov, je razvidno iz letnega poročila. Marifarm je nedavno lastniško prevzela družba Aquer s sedežem na Dunaju, podjetje pa še naprej ostaja strateško povezano z družbo Arterium.
Kot je povedal svetovalec uprave v Marifarmu Viktor Gryban, je bila ta sprememba načrtovana in ni povezana s kakršnokoli menjavo strategije podjetja, pač pa nasprotno, zastavljeno strategijo še dodatno podpira. Ta na dolgi rok predvideva lastne izdelke, ki so jih že razvili, a za to, da pridejo na lekarniške police so potrebni številni birokratski postopki, dolgi vsaj tri ali celo štiri leta.
Tudi zato so se za zagotavljanje rasti prihodkov že pred časom odločili za pogodbeno proizvodnjo za druge farmacevtske družbe. “V zadnjem času smo pri tem zelo uspešni. Po lanski udeležbi na sejmu v Madridu smo dobili kar nekaj novih naročnikov, zdaj gremo v Frankfurt. Za zagon proizvodnje takih izdelkov pa je potrebno investirati vsaj pol milijona evrov, zato je dobro, da imamo strateškega lastnika, ki nas finančno podpre in je pripravljen malo dlje počakati, da se mu investicija povrne,” je pojasnil Gryban.
Podjetje doslej lastnikom ni prinašalo dobička, nanj ne računajo niti letos. Lani so zabeležili 1,7 milijona evrov prihodkov in dobre tri milijone evrov čiste izgube, po predstavitvi v Madridu pa so začeli z bolj ambiciozno promocijo in okrepitvijo svoje prodajne službe, kjer so zaposlili dodatne štiri ljudi.
Sklenjeni novi posli pa bi jim lahko že naslednje leto pomagali pri tem, da ne bi več poslovali negativno in to skupaj s pokrivanjem investicij. “Če bi se odločili odpuščati in se ne bi lotili razvoja za prihodnost, pač pa bi našli tri ali štiri naročnike, bi pozitivno poslovali že zdaj. A to ni naš cilj, saj veliko investiramo v svoje prihodnje izdelke,” še dodaja Gryban, ki letos pričakuje skoraj štiri milijone evrov prihodkov.
Od 11 milijonov evrov so del investirali v opremo, del tega vložka pa je bil namenjen za stroške dela. Marifarm je namreč po besedah direktorice Romane Fišer v zadnjem času tudi precej zaposloval. Če so začeli z okoli sto zaposlenimi, je teh zdaj 153, do konca leta naj bi jih bilo že 170.
Na investicijskem delu so v zadnjem času nabavili tretjo pakirno linijo, zaključevali so usposobitev mikrobiološkega laboratorija in nadgradili stroj za granulacijo. Kmalu naj bi v proizvodnji začela delati še tretja izmena, količinsko pa zdaj že delajo več kot je Marifarm kadarkoli v preteklosti. Za potrebe povečane proizvodnje v prihodnosti se že pripravljajo na gradnjo dodatnih zmogljivosti na zemljišču poleg tovarne, ki je že v njihovi lasti.
Trenutno med drugim pogodbeno sodelujejo z največjim slovenskim proizvajalcem zdravil, sklenjene imajo posle s farmacevtskimi podjetji iz Švice, Nemčije Latvije, Ukrajine, Indije, dogovarjajo se tudi s partnerji z Italijani in Madžari, velika pričakovanja pa imajo tudi na ruskem in britanskem trgu.
Vir: STA
Zaposleni na kliniki za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so za otroke, ki se zdravijo pri njih, pripravili gledališko predstavo. Z igrano pravljico V miškini rokavički, ki jo bodo odigrali danes dopoldne, želijo malim bolnikom ter njihovim staršem in skrbnikom vsaj za kratek čas omogočiti, da pozabijo na svoje stiske.
Avtorica in režiserka pravljice AleksandraZavec ter vsi nastopajoči so del kolektiva klinike za pediatrijo UKC Maribor in so se samoiniciativno odločili polepšati vsakdan otrokom tudi na takšen, sproščen način. “Pridno so vadili dvakrat tedensko v svojem prostem času, sami uredili vse potrebno za glasbo, kostume, sceno in drugo. Verjamemo, da bo predstava všeč otrokom, ki se trenutno zdravijo v UKC Maribor, in bodo tako vsaj za nekaj časa utegnili pozabiti na svoje zdravstvene tegobe,” so sporočili iz kliničnega centra.
Režiserka je poudarila, da ima predstava pozitivno noto. “Na koncu se vse uredi in pravljica nosi sporočilo, skozi katerega se vsakič znova zavemo, da je prijateljstvo tisto, ki nam pomaga v težkih trenutkih in nas razveseljuje na vsakem koraku,” je zapisala v vabilu na predstavo.
Igrajo Monika Pevec, Rene Horvat, Manja Fras, Tomaž Krenčnik, Jernej Murko, Zora Škarica, Polonca Krt, Andreja Petek, Žiga Novak, Karmen Šopinger, Mateja Celcer. Pripovedovalka je Alenka Paštar, za glasbo pa je poskrbel Damir Knez.
Kako lahko starejši občani polepšajo dan mlajšim bolnikom, hospitaliziranih v UKC Maribor? Tako, da so jim že tradicionalno sešili in podarili punčke iz cunj. Varovanci Doma pod gorco so tako presenetili in osrečili bolne na Kliniki za pediatrijo.
Punčke iz cunj. Vir: Facebook Dom pod gorco Maribor
Ročno sešite in srčno podarjene punčke iz cunj so dobile nove lastnike, skrbnike in prijatelje. Izdelava je vzela kar nekaj časa, saj je bilo treba oblikovati vsako podrobnost: oči, nos in nasmeh, lase in seveda oblačila. Ves čas nastajanja so avtorji razmišljali kako bodo njihovi izdelki bolnim otrokom polepšali dan. S projektom so pravzaprav opravili več dobrih del. Stanovalci Doma pod gorco pa so si na ta način krajšali čas, se družili in ustvarjali. S predajo so dobro voljo in punčke prenesli na pediatrijo UKC Maribor, kjer so poskrbeli tudi za medgeneracijsko srečanje.
Projekt poteka sicer že sedmo leto, malim bolnikom so prinesli kar 50 punčk.
S 25 projekti, ki so jih v okviru Evropske noči raziskovalcev predstavili v nakupovalnem središču Europark Maribor, je Univerza v Mariboru približala znanost ljudem. Videli so, kako se lahko iz lesene kaše naredi novo sanitetno gazo za prevezo ran; robota, ki sam vozi po polju mlade koruze in z laserjem uničuje plevel; porozne polimere, ki so koristni v biomedicini in še mnogo drugih praktičnih prikazov, kako znanost pomaga ljudem pri njihovem delu in vsakdanjem življenju.
Rdeča nit Univerze v Mariboru je bil odgovor na vprašanje, kaj znanost pomeni za varnost v vsakdanjem življenju. Na informativnih točkah Evropske noči raziskovalcev, ki so jih postavili v Europarku, pa so predstavili mednarodne znanstvene projekte, ki ljudem pomagajo v vsakdanjem življenju, pri delu, v službi, ne nazadnje tudi pri kmečkih opravilih in v medicini. Pritegnili so pozornost obiskovalcev, tako starejših kot mlajših, ki so si z zanimanjem ogledali, kaj ponujajo na stojnicah, mnogi pa tudi prisluhnili razlagam mladih raziskovalcev, doktorjev znanosti in ostalim sodelujočim.
Začenja se rožnati oktober, mesec osveščanja o raku dojk. Združenje Europa Donna Slovenija že tradicionalno pripravlja številne aktivnosti, s katerimi bodo osveščali o raku dojk. Letos je v ospredju skrb za zdravje. Pomembno je, da smo vsak dan zmerno aktivni vsaj 30 do 60 minut vsak dan, je včeraj poudaril zdravnik Vedran Hadžič.
Vir: pixabay.com
Kot so sporočili iz združenja, so na današnji novinarski konferenci opozorili na številne raziskave, ki kažejo povezavo med zdravim načinom življenja in manjšim tveganjem za razvoj raka dojk. Redno gibanje, zdrava in uravnotežena prehrana ter ohranjanje primerne telesne teže predstavljajo tri preproste, a ključne odločitve za zdravje.
O pomenu telesne dejavnosti, ki zmanjšuje tveganje za nastanek raka dojk in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, je spregovoril Hadžič z ljubljanske fakultete za šport. Ženske, ki so že prebolele raka dojk, lahko z ohranjanjem ustrezne telesne teže pomagajo zmanjšati tveganje za ponovitev bolezni.
“Telesna dejavnost ni samo šport, kot si običajno predstavljamo, ampak lahko za zdravje poskrbimo tudi s hojo, vrtnarjenjem, gospodinjskimi opravili, plesom,” je pojasnil in dodal, da redna telesna dejavnost prispeva tudi k ohranjanju primerne telesne teže, saj tudi prekomerna telesna teža in velika količina trebušne maščobe povečata tveganje za nastanek raka dojk.
Mario Samobolec, sicer strokovnjak za prehrano in predavatelj Fitnes Zveza Slovenije, je omenil mite in resnice o zdravi prehrani. Raziskave so potrdile povezavo med nezdravo prehrano in nastankom raka, zato je pripravil nekaj preprostih nasvetov za vsakodnevno prehrano. Za ohranjanje zdravja naj bi vsak dan v svojo prehrano vključili sveže sadje in zelenjavo. S prilagoditvijo energetskega vnosa hrane poskrbimo za ohranjanje primerne teže. Med priporočili proti raku so še omejitev vnosa rdečega in predelanega mesa, izogibanje hrani in pijači z visoko vsebnostjo sladkorja ter pitju alkohola.
Predsednica združenja Tanja Španić je predstavila aktivnosti v okviru rožnatega oktobra. O pomenu zdravega načina življenja in zgodnjega odkrivanja raka dojk bodo tako slišali v Ravnah na Koroškem, v Radečah, Cerknici, Zagorju ob Savi, Trbovljah, Novem mestu, Pivki, Postojni, v Kopru in Izoli, Sevnici, Novi Gorici, Slovenski Bistrici, Ajdovščini, na Jesenicah, v Radovljici in Bohinju, na Vrhniki in v Ljubljani.
Tudi Univerzitetni klinični center Maribor je danes pričel aktivnosti v sklopu rožnatega oktobra. Potekale bodo vsak ponedeljek in torek v čakalnici oddelka za ginekološko onkologijo med 10. in 12. uro. Gre za predstavitev pravilnega načina samopregledovanja dojk na modelih, možnost tipanja različnih tumorjev na modelih, pogovor s strokovnjaki in prostovoljkami iz skupine za pomoč bolnic z rakom dojk in za delitev različnih gradiv.
Danes so zaposleni pred kliniko za ginekologijo z rožnatim okrasjem okrasili debla in krošnje dreves, za vzpodbudo vsem ženskam, ki zbolijo in živijo z rakom dojk in v spomin vsem ženskam, s katerimi so na oddelku delili vse lepe in težke trenutke v poteku njihove bolezni.
Telekom Slovenije in Samsung bosta v oktobru od vsakega prodanega mobilnega telefona določene znamke namenila 10 evrov za boj proti raku dojk. Zbrana sredstva bodo predali združenju Europa Donna.
Podobno kot v večini razvitih držav je tudi v Sloveniji rak dojk najpogostejši rak pri ženskah. Vsako leto za to obliko raka zboli okoli 1300 žensk in do 15 moških, skoraj 400 žensk in do 10 moških pa umre. Ob koncu leta 2016 je v Sloveniji živelo 17.316 bolnic, ki jim je bila kdaj v življenju postavljena diagnoza raka dojk.
Vir: STA
Pri izrednem notranjem nadzoru na področju varstva zasebnosti in osebnih podatkov so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor odkrili sum nepooblaščenih vpogledov v osebne podatke bolnikov. Vpleteni zaposleni so prejeli opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, sporočajo iz UKC Maribor.
Ministrstvo za zdravje je naložilo vsem javnim zdravstvenim zavodom izredni notranji nadzor na področju varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov, vključno s presojo ustreznosti pravic, pooblastil in sistema varovanja podatkov v informacijskih sistemih. Direktor UKC Maribor je tako uvedel izredni notranji nadzor varstva osebnih podatkov, med tem pa je zaradi navedb v medijih Informacijski pooblaščenec po uradni dolžnosti uvedel nadzor in konec avgusta v UKC Maribor preveril pravilnost poteka nadzora. Komisija je med nadzorom ugotovila pravilnost beleženja vpogledov v informacijski sistem Medis.
V drugem delu nadzora, v katerem so preverjali upravičenost vpogledov v osebne podatke in medicinsko dokumentacijo pacienta med hospitalizacijo, je komisija ugotovila sum nepooblaščenih vpogledov v osebne podatke. Od tega sum sedmih nedovoljenih vpogledov v osebne podatke: ime, priimek, naslov, datum rojstva, EMŠO (ne pa v medicinsko dokumentacijo) ter pet opuščenih dolžnih skrbstev za geslo, kar je lahko vodilo v nepooblaščen vpogled v osebni podatek (ne pa v medicinsko dokumentacijo). Zoper te zaposlene so že začeti postopki izdaje opozoril v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zaposleni pa so se dolžni udeležiti predavanj s področja varstva osebnih podatkov.
UKC Maribor je ugotovil sum nepooblaščenih vpogledov v osebne podatke.
Sicer pa zaradi ozaveščanja zaposlenih o pomembnosti varstva osebnih podatkov in da bi se izognili nadaljnjim kršitvam potekajo izobraževanja za zaposlene, oktobra pa bodo izvedli tudi napovedan in nenapovedan nadzor nad varstvom osebnih podatkov na nekaterih oddelkih.
Z UKC Maribor še sporočajo, da so o ugotovitvah obvestili pacienta in pristojno zastopnico pacientovih pravic, pa tudi Ministrstvo za zdravje in Svet zavoda.
Oddelek za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo UKC Maribor je postal klinika, kar gre pripisati njegovemu nenehnemu razvoju. Ne nazadnje so za ta uspeh zaslužne generacije medicinskega osebja, ki so na tem oddelku delale.
Na današnji predstavitvi naziva v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je predstojnik klinike ORL Boštjan Lanišnik izpostavil, da so za pridobitev naslova strogi pogoji, dobili pa so ga, ker imajo ustrezno usposobljen visoko izobražen kader, ustrezne materialne zmogljivosti, ker so odprti v mednarodni prostor, kar pa ne pomeni, da zdravniki hodijo na izobraževanja v tujino, ampak tuji strokovnjaki prihajajo tudi v Maribor. Poudaril je, da veljajo danes, kar je zasluga vseh prejšnjih generacij, za enega od najboljših oddelkov ne samo v Sloveniji, ampak tudi v regiji. UKC Maribor ima torej po novem pet klinik: klinike za kirurgijo, pediatrijo, interno medicino, ginekologijo in perinatologijo ter po novem še kliniko ORL.
Lanišnik je med drugim danes predstavil tudi ultrazvočno ambulanto, kakršne v Sloveniji ni. “Nobena klinika v Sloveniji, razen v Celju delajo nekaj, ampak to na rentgenu, nimajo tako implementirane ultrazvočne diagnostike glava-vrat, kot jo imamo pri nas,” je poudaril Lanišnik in dodal: “To se je začelo že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja s primarijem Kaničem ter nato nadaljevalo z Rebolom. Zdaj imamo tim, ki se ukvarja s kirurgijo glave.” Več v njegovi izjavi:
Oddelek za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo so odprli leta 1919 z odprtjem skupnega oddelka za ušesne in očesne bolezni. Kasneje so oddelke ločili. Bolnike dobivajo zdaj iz celotne severovzhodne Slovenije in izvajajo vse operativne posege na svojem področju. “Edina izjema so najzahtevnejše operacije, ki se napotujejo v tujino,” je razložil Lanišnik. Letno pa na oddelku hospitalno zdravijo in operirajo okoli 2500 bolnikov na 50 posteljah, ambulantno pregledajo več kot 35.000 bolnikov, od tega 8800 bolnikov v okviru urgentne ambulante.
Ministrstvo za zdravje je poleti izdalo sklep za izbiro izvajalca izgradnje dodatnega dvigala v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor. Tega naj bi izbrali že konec tega leta. Dvigalo je pomembno, saj bi z njim omogočili, da bi v primeru požara gasilci hitro dostopali v višja nadstropja kirurške stolpnice in hitreje evakuirali bolnike.
V UKC Maribor že več let govorijo, da bi morali v kirurški stolpnici imeti dodatna dvigala, tudi zaradi tega, da bi izboljšali požarno varnost v zgradbi. Pogovori za to trajajo že več let. Zdaj pa se kaže, da se bo vendarle nekaj zgodilo naprej. Ministrstvo za zdravje je namreč poleti izdalo sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo gradbeno-obrtniških del, s katerimi bi sprožili vgradnjo gasilskega požarnega dvigala in obenem predelavo požarnih sektorjev na stolpnici. Podpis pogodbe z izbranim izvajalcem je predviden že konec leta. Dvigalo pa bi po roku naredili v 15 mesecih, torej nekje v začetku leta 2021. Vrednost javnega naročila za izgradnjo dvigala ocenjujejo na 3,9 milijona evrov brez DDV oziroma 4,8 milijona evrov z DDV, kar pa je skoraj enkrat več od vrednosti razpisa, ki so ga objavili pred štirimi leti, a takrat niso nikogar izbrali. Sredstva naj bi zagotovilo ministrstvo za zdravje.
Vir: STA
Danes je v prostorih Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, Davorin Jurgec že 100. daroval kri. Hkrati pa se je v zgodovino Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor zapisal tudi kot najmlajši krvodajalec. V UKC Maribor so se mu zahvalili za dobrodelnost.
FOTO: Rebeka Gerlič, UKC Maribor
Davorin Jurgec je danes v že 100. daroval kri, hkrati pa se je v zgodovino Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor zapisal tudi kot najmlajši krvodajalec stokratnik doslej. Kot je povedal, je kri začel darovati v srednji šoli. “To je bilo v srednji šoli. Prvo zato, da smo dobili proste dneve,” je priznal Jurgec in dodal, da se je tudi kasneje udeležil krvodajalskih akcij, predvsem zato, “ker nikoli ne veš, kdaj boš kri potreboval sam ali kdo od tvojih bližnjih,” je dejal.
FOTO: Rebeka Gerlič, UKC Maribor
V UKC Maribor se že tradicionalno z manjšo slovesnostjo zahvalijo darovalcu stokratniku. “Z današnjim dnem ste postali 180. vitez krvodajalstva na našem oddelku. Tako imenujemo tihe anonimne ljudi, ki na ta način tudi rešujejo življenja,” je povedala Bojana Bizjak, predstojnica oddelka za transfuzijsko medicino.
Pisarna varuhinje bolnikovih pravic Mestne občine Maribor bo ta mesec delovala ne samo na svojem sedežu, ampak tudi na treh lokacijah zunaj svojih prostorov: v Limbušu, Radvanju in Novi vasi.
Varuhinja bolnikovih pravic ne bo na voljo samo v pisarni, ampak tudi na terenu.
Varuhinja Lidija Breznik bo na voljo za pogovore z občani v pisarnah na terenu ob določenih dnevih med 14. in 16. uro:
v sredo, 11. septembra, v prostorih Krajevne skupnosti Limbuš (Ob Blažovnici 41),
v sredo, 18. septembra, v prostorih Mestne četrti Radvanje (Lackova cesta 43) in
v sredo, 25. septembra, v prostorih Mestne četrti Nova vas (Radvanjska c. 65).
V pisarni varuha prosijo občane, ki želijo govoriti z varuhinjo, da se zaradi učinkovitejše organizacije dela prej prijavijo po telefonu (02/2201-634) ali elektronski pošti varuh.bp-mb@maribor.si.
V nadaljnjem času planirajo tudi obiske po drugih mestnih četrtih in krajevnih skupnosti, želijo pa si tudi realizirati obiske v domovih za starostnike.
Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor nadaljuje izboljševanje poslovanja in načrtuje, da bo lahko že konec letošnjega leta izplaval iz rdečih številk. A ostaja neuslišan pri državnih vlaganjih v infrastrukturo.
UKC Maribor v poslovanju v prvi polovici letošnjega leta izkazuje nekaj več kot 214.000 evrov presežka odhodkov nad prihodki, kar predstavlja 0,2 odstotka skupnih prihodkov. “V letu in pol smo prišli s štirih milijonov na 200.000 evrov izgube, kar ocenjujemo kot zelo dobro,” je na današnji seji sveta zavoda povedal direktor UKC Maribor Vojko Flis.
Izboljšano poslovanje je predvsem posledica sanacijskega programa za zagotovitev poslovne in plačilne stabilnosti zavoda, ki so ga začeli izvajati lani. Takrat so predvidevali, da bodo dosegli uravnoteženo finančno poslovanje v letu 2020, zdaj pa računajo, da bo to mogoče že letos.
Kljub nenehnemu opozarjanju na nujnost vlaganj v opremo in prostore ostaja večina načrtovanih investicij na papirju. “Investicije nam tečejo zelo počasi, predvsem zaradi birokratskih zavor,” je povedal Flis. “Roki za izvedbo se stalno zamikajo. Dodatno dvigalo v kirurški stolpnici je bilo na primer odobreno že ped nekaj leti, pa ga še vedno nimamo,” je dodal.
Po besedah strokovnega direktorja Matjaža Vogrina so prejšnji teden dobili z ministrstva za zdravje obvestilo, da pet investicij, ki so bile za UKC Maribor prioritetne, letos ne bo mogoče uresničiti, saj zanje ni denarja. “Če bodo sredstva zagotovljena, bodo možne v letih 2020, 2021 ali še kasneje,” je povedal. “Te investicije so nujno potrebne, zato upamo, da bodo na ministrstvu ta denar vendarle našli,” je dodal.
Z lastnimi sredstvi so že začeli prvo fazo selitve pljučnega oddelka s Slivniškega Pohorja v matično enoto v Mariboru. “Računamo, da bomo to fazo zaključili v pomladnih mesecih prihodnje leto in če ne bo šlo drugače, bomo tudi nadaljevali sami, v okviru naših zmožnosti. Ta investicija je resnično nujno potrebna, da zagotovimo bolnikom primerno oskrbo,” je povedal Vogrin.
Med najbolj nujnimi vlaganji so še klimatizacija kirurškega bloka, posodobitev oddelka za infekcijske bolezni, obnova centralne kuhinje in širitev enote za intenzivno nego na kliniki za pediatrijo.
Na kadrovskem področju se razmere po Vogrinovih besedah izboljšujejo, čeprav so zaposleni na nekaterih, predvsem zahtevnejših oddelkih še vedno preobremenjeni. Nekateri zaposleni, še posebej medicinske sestre, se pritožujejo zaradi domnevno neenakopravne obravnave pri plačilu dežurstev, a člani sveta zavoda glede tega danes niso dobili konkretnejših odgovorov. Flis je ponovil, da uprava tvorno sodeluje s sindikati in poskuša to problematiko v okviru svojih zmožnosti čim prej rešiti, a si hkrati želi, da bi bilo to urejeno z enotno, sistemsko rešitvijo na državni ravni.
Izredni notranji nadzor, ki naj bi bil po medijskem poročanju povezan tudi z domnevnimi množičnimi vpogledi v zdravstveno kartoteko junija napadene mariborske sodnice Daniele Ružič, še ni končan, zato njegovi rezultati še niso znani.
Flis je članom sveta zavoda pojasnil, da je zadeva večplastna in zahtevna, saj ni metodologije, kaj je nepooblaščen vpogled in kaj ne. Poudaril je, da imajo že dlje časa določene različne ravni možnega dostopa do podatkov in zagotovljeno sledljivost vpogledov, a da so v določenih primerih vpogledi nujni, na primer ko zdravnik z drugega oddelka preveri, koliko bolnikov je v določeni sobi, da lahko načrtuje število operacij.
Sistem na primer tudi beleži vpoglede na minuto, čeprav gre za istega uporabnika. “Če sem na računalniku eno uro, se šteje kot 60 vpogledov,” je ponazoril, prepričan, da so medijske navedbe o domnevno več kot 5000 neupravičenih vpogledih v sodničino kartoteko pretirane.
Vir: STA
V prireditvenem centru Lovrenca na Pohorju so se tamkajšnje občanke vrnile nazaj k naravi. Na delavnici Valerije Poglajen so se namreč učile domače izdelave naravne kozmetike iz zelišč, brez kakršnihkoli kemijskih dodatkov.
Izdelava naravne kozmetike
Tako so številne udeleženke, kar nakazuje, da se ljudje vedno bolj zavedamo problematike industrije in negativnega vpliva različnih kemijskih spojin na naše življenje, izdelovale enostavno kozmetiko na osnovi olj, eteričnih olj, naravnega masla in surovin, ki jih lahko najdemo v naravi. Izdelale so tako imenovani piling oziroma kozmetiko za nego kože v treh različicah, naravni deodorant po katerem je znana tudi vodja delavnic s svojo linijo Zelišča Salvia in za najmlajše balzam za ustnice z okusom jagode. Prednost kozmetike, ki jo izdelamo sami je predvsem v tem, da dejansko poznamo vse sestavine, lahko pa si jo tudi prilagodimo lastnemu tipu kože.
Zato ne čudi, da so prav vse udeleženke pokazale veliko navdušenja nad naravno kozmetiko, ki si jo bodo, s pridobljenim znanjem, zdaj pripravljale doma tudi same.
V Mariboru smo letos spremljali že peti festival dojenja. Ob svetovnem tednu dojenja je ta – pod geslom Dojiva se – potekal v več slovenskih mestih. Tema letošnjega festivala je bila Zaupam si, s čimer so skušali opogumiti mamice, da je zaupanje vase ključnega pomena ob vstopu v starševstvo.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so letos uvedli program prostovoljstva, da bi tako bolnikom olajšali bivanje v bolnišnici. Prostovoljci so na voljo tako bolnikom na oddelkih kot tudi tistim, ki prihajajo v bolnišnico na ambulantne preglede. Pomagajo jim pri različnih opravilih in jim delajo družbo.
“Prostovoljec se druži z bolniki. Lahko bolniku pomaga pri raznih opravilih, ga spremlja in z njim čaka na preiskave oz. ambulantne preglede, mu pomaga pri iskanju splošnih informacij. Bolnik ima tako družbo, nekoga, ki ima čas posedeti ob postelji, ga peljati na sprehod, ali pa ga samo posluša ali je njegov sogovornik,” je povedala strokovna vodja zdravstvene nege samostojnih medicinskih oddelkov Mojca Dobnik.
Trenutno je v UKC Maribor dejavnih 15 prostovoljcev. Največje potrebe po takšni pomoči so na oddelku za psihiatrijo in oddelku za onkologijo ter na oddelkih, kjer so daljše ležalne dobe. Za lažjo prepoznavnost nosijo modre majice z napisom Prostovoljec.
Njihova pomoč je po besedah Dobnikove še posebej velikega pomena za bolnike, ki nimajo svojcev, so morda v tujini ali kakšne druge okoliščine vplivajo na to, da nima obiskov.
Poziv prostovoljcem so v UKC Maribor objavili aprila in odziv je bil velik. Javilo se je okoli sto kandidatov.
Uvajanje poteka v okviru dvodnevnega seminarja, ki je pogoj za pričetek prostovoljstva. Prvi dan vodi uvajanje predstavnik Slovenske filantropije, drugi dan pa zaposleni v UKC Maribor. “Uvajanje je zelo pomembno, saj kandidatom predstavimo, kaj lahko počnejo, kako komunicirati s bolnikom. Seznanimo jih, da so zavezani k molčečnosti po zakonu o varovanju podatkov, ter jih naučimo, kako pravilno razkuževati roke in podobno,” je povedala Dobnikova.
Poziv je še vedno odprt, zato vabijo vse, ki jih zanima prostovoljno delo v zdravstveni ustanovi in so del svojega časa pripravljeni nameniti sočloveku, da poiščejo kontakt in več informacij v brošuri Prostovoljstvo v UKC Maribor.
V prihodnje želijo prostovoljstvo v UKC Maribor razvijati na oddelkih, kjer so bolniki z daljšo ležalno dobo. Kot izpostavlja Dobnikova, je prostovoljstvo velikega pomena tako za bolnike kot za zaposlene v UKC Maribor, saj jim prostovoljci olajšajo delo, še posebej tisto, ki ga zaposleni sami zaradi narave dela žal ne zmorejo. “Naš cilj je zadovoljen bolnik in pogosto bolniki za to potrebujejo prav pogovor,” je dejala.
Vir: STA
Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je v prvih treh mesecih letošnjega leta beležil slabih 235.000 evrov presežka odhodkov nad prihodki. Kot je vodstvo zavoda poudarilo na včerajšnji seji sveta zavoda, je takšen rezultat kljub izgubi relativno ugoden in po njihovem tudi odraža uspešno izvajanje sprejetega sanacijskega programa.
Sanacijska uprava mariborske bolnišnice je marca sicer pripravila novelacijo sanacijskega programa, v katerem je uravnoteženo finančno poslovanje kot cilj zastavljeno že v letošnjem letu in ne šele v letu 2020, kot je bilo načrtovano v osnovnem programu.Kot je povedal direktor zavoda VojkoFlis, se sicer nakazuje, da bi načrt lahko izpolnili, a je pri tem potrebno biti previden, saj je težko napovedovati, kaj se lahko še zgodi do konca leta. “Lahko pride do finančnih vdorov, na katere nimamo vpliva, ki so morda zakonsko opredeljeni, a za njih ni zakonsko opredeljenih virov,” je dejal Flis, ki je manj zadovoljen zaradi dejstva, da jim je država letošnji finančni načrt potrdila šele pred dvema tednoma.
Germič: bolnišnica sledi trendom
S trenutnim poslovanjem je zadovoljen tudi predsednik sveta zavoda LjuboGermič, ki ocenjuje, da bolnišnica sledi trendom, kakršne so začeli že v preteklem letu. Tudi sam je znova opozoril na slabo prakso poznega potrjevanja finančnega načrta s strani pristojnega ministrstva, saj bi morale biti nekatere investicije ta trenutek že sredi največjega zagona.
V proračunu ministrstva ni sredstev za ureditev hladilnih razmer
Svet zavoda se je seznanil s poročilom o teku in realizaciji investicij iz finančnega načrta za letošnje leto. Pristojno ministrstvo je doslej potrdilo menjavo angiografskega aparata in magnetne resonance na radiološkem oddelku, širitev enote za intenzivno nego in terapijo na kliniki za pediatrijo, umestitev novega koronografskega aparata v nove prostore kardiološkega oddelka ter nabavo dveh CT aparatov in vgradnjo gasilskega požarnega dvigala na osrednji stolpnici.
UKC Maribor
Ob tem so jim že povedali, da v letošnjem proračunu ministrstva med drugim ni sredstev za ureditev hladilnih razmer v mariborski bolnišnici, nabavo novih operacijskih miz na kirurgiji in še nekaterih aparatov na različnih oddelkih. Na nekatere od teh naložb, predvsem ureditev klimatizacije, ne morejo dolgo čakati, zato jih bodo po besedah Flisa začeli sami.
Kmalu v investicijo prizidka h kliniki za interno medicino
Pristojni v bolnišnici so pripravili tudi dokumentacijo za gradnjo prizidka h kliniki za interno medicino za potrebe kardiološkega oddelka, obnovo kuhinje in centralne lekarne ter za nakup robota za avtomatiziran prejem in izdajo zdravil. Vse omenjene dokumente je potrdil tudi svet zavoda. V skladu z načrti poteka selitev oddelka za dermatološke in spolne bolezni, nekoliko je zamude pri selitvi oddelka za pljučne bolezni. Aprila so objavili razpisa za izdelavo projektne dokumentacije za oba projekta, pri prvem zdaj izbrani izvajalec že opravlja svoje delo in bodo predvidoma oktobra začeli tudi razpisni postopek za izbiro izvajalca gradbenih del. Glede pljučnega oddelka pa sta prispeli dve ponudbi, a sta obe bistveno presegli načrtovana finančna sredstva, zato so se odločili za ponovitev razpisa, izdelavo projektne dokumentacije pa pričakujejo do konca leta.
Točka dnevnega reda tudi parkirišča
Tudi tokrat se niso mogli izogniti problematiki parkirišč. Ker so že na prejšnji seji ugotavljali, da parkirnino, ki je med najvišjimi v mestu, pobira zasebnik, del stroškov za njihovo čiščenje pa plačuje klinični center, so zahtevali sprejem ukrepov, s katerimi bodo preprečili nadaljnje oškodovanje javnih sredstev.
Flis se je z zasebnimi lastniki garažne hiše že sestal na temo prihodnjega upravljanja parkirišč, svoji pravni službi pa naročil, da pripravi relevantno gradivo in pravno vprašanje za Inštitut za stvarno pravo na mariborski pravni fakulteti.
Ženske s Koroške, ki v okviru programa DORA presejalno mamografijo opravljajo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in jim bodo zdravniki radiologi na mamografiji odkrili spremembe na dojkah, bodo zdaj dodatne preiskave opravljale v presejalno-diagnostičnem centru (PDC) programa DORA v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor. Doslej so dodatne preiskave opravljale na Onkološkem inštitutu Ljubljana, s širitvijo dela pa PDC DORA v UKC Maribor prevzema tudi dodatne preiskave za ženske iz tega dela Slovenije.
Aparat za mamografijo
Program DORA v slovenjgraško bolnišnico od novembra 2017 vabi na mamografijo ženske med 50. in 69. letom iz občin Črna na Koroškem, Dravograd, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mežica, Mislinja, Mozirje, Muta, Nazarje, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje, Vuzenica, Prevalje, Ribnica na Pohorju, Solčava in Rečica ob Savinji. V letu 2018 se je slikanja v SB Slovenj Gradec udeležilo 5.560 žensk, kar je 70,6 % vseh vabljenih žensk. Na dodatno obravnavo v PDC na Onkološki inštitut Ljubljana je bilo povabljenih 232 žensk. Odslej bodo ženske, ki bodo opravile presejalno mamografijo v slovenjgraški bolnišnici in bodo zdravniki pri njih videli spremembe na dojkah, povabljene na dodatne preiskave v PDC v UKC Maribor. Običajno zdravniki na dodatnih preiskavah opravijo dodatno mamografsko slikanje, ultrazvok, redko punkcijo (biopsijo).
V UKC Maribor je lani decembra začel delovati poleg Onkološkega inštituta še drugi presejalno-diagnostični center programa DORA, kjer opravljajo dodatne preiskave ženskam, ki jim zdravniki radiologi na mamografskih slikah odkrijejo spremembe na dojkah. Do junija letos so v mariborski PDC na dodatne preiskave zaradi vidnih sprememb na mamografskih slikah vabili ženske, ki so mamografijo opravile v Zdravstvenem domu Maribor, UKC Maribor, Splošni bolnišnici Ptuj in v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Od začetka junija bodo v primeru vidnih sprememb na mamografijah na dodatne preiskave v UKC Maribor napotene tudi ženske, ki so bile slikane v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.
Delovanje PDC programa DORA v UKC Maribor
Od začetka delovanja lani decembra do konca aprila letos je bilo v PDC programa DORA v UKC Maribor po začasnih podatkih na dodatne preiskave povabljenih 188 žensk, pri katerih je mamografija pokazala spremembe v dojki. Večini izmed njih, 169, so na dodatni preiskavi naredili dodatno mamografsko slikanje, 136 tudi ultrazvok, 66 ženskam so opravili biopsijo, pri 17 so odkrili raka dojk, pri čemer število odkritih rakov še ni dokončno, saj so nekatere ženske še v obravnavi.
Presejalno-diagnostični center programa DORA v UKC Maribor tako z razširitvijo obsega dodatnih preiskav za ženske, ki so opravile mamografije v slovenjgraški bolnišnici, kot načrtovano nadaljuje postopno širitev svojega obsega dela. PDC programa DORA v UKC Maribor razpolaga z ustreznimi prostori, specifično medicinsko opremo in visoko usposobljenim osebjem za delo v PDC programa DORA. Ob strokovni pomoči in nadzoru sodelavcev Onkološkega inštituta Ljubljana so dodatno izobrazili in usposobili dva zdravnika radiologa, tri patologe, dva kirurga, štiri radiološke inženirje, dve medicinski sestri in dve administratorki. V UKC Maribor je zagotovljeno tudi celovito zdravljenje raka dojk (kirurško zdravljenje, sistemsko zdravljenje, obsevanje) in možnost rekonstrukcije dojke po operaciji.
Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru danes prireja mednarodno znanstveno konferenco o raziskovanju in izobraževanju v zdravstveni negi. V središču razprav in predavanj teoretikov in raziskovalcev bo spiritualna obravnava bolnika in definicija zdravstvene nege kot discipline.
Vir: pixabay.com
“Medicinske sestre želijo zagotavljati bolnikom celostno obravnavo, katere pomemben del predstavlja tudi spiritualni vidik,” so pojasnili na fakulteti, ki je lani praznovala 25 let delovanja.
Vsi prispevki na konferenci, ki jo na fakulteti prirejajo že vrsto let, se nanašajo na aktualna in kompleksna področja zdravstvene nege in zdravstva, kjer medicinske sestre potrebujejo na znanstvenih dokazih utemeljeno znanje za razvoj izobraževanja in prakse. Skupno bodo predstavili 36 prispevkov iz aktualnih znanstvenoraziskovalnih projektov za učinkovito, varno, humano in k pacientu ter družini usmerjeno zdravstveno obravnavo.
Konferenca poteka na sedežu fakultete in vključuje prispevke ter predavanja domačih in tujih strokovnjakov ter študentov s področja zdravstvenih ved. Med predavatelji so gostje z univerz, s katerimi fakulteta uspešno sodeluje na znanstvenoraziskovalnem in izobraževalnem področju, med drugim univerze v Edinburghu, Bostonu, Lublinu in Hangzhouju.
Namen dogodka je namreč poleg predstavitve najnovejših strokovnih dogajanj v zdravstveni negi in zdravstvu v slovenskem in mednarodnem prostoru tudi mednarodno povezovanje.
“Mednarodno sodelovanje, povezovanje, izmenjava izkušenj, znanja in aktualnih znanstvenoraziskovalnih dokazov za aplikacijo v prakso in izobraževanje so ena izmed temeljnih nalog fakultete ter odlična priložnost za razpravo udeležencev konference o možnostih oblikovanja skupnih raziskovalnih projektov,” so pojasnili na fakulteti.
Dekanica fakultete Majda Pajnkihar je bila lani kot ena od 20 tujcev iz vsega sveta sprejeta v ameriško Akademijo zdravstvene nege, ki je vodilna organizacija zdravstvene nege v ZDA in z 2500 člani ena največjih na svetu. Pred dnevi pa je postala tudi gostujoča profesorica na Šoli za zdravstvene vede Inštituta za tehnologijo Waterford na Irskem.
Vir: STA
Štajerski bolniki s krvnimi raki so dobili priložnost rehabilitacije v Mariboru. Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) je namreč skupaj z Oddelkom za hematologijo in hematološko onkologijo in Združenjem hematologov Slovenije omogočilo program rehabilitacije za te bolnike tudi v Mariboru. Tako se jim ne bo treba voziti v Ljubljano. Vključijo pa se lahko v vse tri module: fizikalnega, prehranskega in psihosocialnega, ki so vsi skupaj pomembni za celovito oskrbo in rehabilitacijo.
Program izvajajo na Oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo UKC Maribor in traja šest mesecev. Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, je poudarila, da je “namen tega programa, da pomaga bolnikom, da se opolnomočeni vrnejo čim prej in s čim bolj kakovostnim življenjem nazaj v njihovo vsakdanje življenje, v službo, na delovno mesto.” V Ljubljani je vključenih oziroma z zaključenim programom približno 80 bolnikov, do konca oktobra jih bo 120, skupaj z mariborskimi – teh je zdaj, v prvi skupini, 12. Bolniki so vključeni v vse tri module.
Da je celovita rehabilitacija izredno pomembna, meni tudi uporabnica programa Marianne Virag Kelenc, ki ima krvnega raka zazdravljenega in je že uspešno zaključila program rehabilitacije v Ljubljani. Bolnikom s krvnimi raki svetuje, da se udeležijo brezplačnega programa: “Ker jim bo to koristilo, dal jim bo ogromno, spoznali bodo nove ljudi, ljudi, ki se prav tako borijo z rakom. Spoznali bodo smernice glede prehrane, glede telovadbe in gibanja, prav tako pa jim bo program dal potrebno psihološko pomoč.” Vesela je, da je opravila rehabilitacijo, saj jo je bolezen sprva pretresla, nato pa spravila na noge.
Združenje L@L želi, da bi program razširili iz Ljubljane in Maribora še v Novo Gorico, na Dolenjsko in Koroško in Obalo, da bi bolniki s krvnimi raki imeli čim krajšo pot do svetovalnic in fizioterapije, saj je celoten program zdaj za njih brezplačen, zavedajo pa se, da so potni stroški za marsikoga velika ovira pri vključevanju v rehabilitacijo.
Štajerski bolniki s krvnimi raki so dobili priložnost rehabilitacije v Mariboru. Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) je namreč skupaj z Oddelkom za hematologijo in hematološko onkologijo in Združenjem hematologov Slovenije omogočilo program rehabilitacije za te bolnike tudi v Mariboru. Tako se jim ne bo treba voziti v Ljubljano. Vključijo pa se lahko v vse tri module: fizikalnega, prehranskega in psihosocialnega, ki so vsi skupaj pomembni za celovito oskrbo in rehabilitacijo.
Program izvajajo na Oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo UKC Maribor in traja šest mesecev. Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, je poudarila, da je “namen tega programa, da pomaga bolnikom, da se opolnomočeni vrnejo čim prej in s čim bolj kakovostnim življenjem nazaj v njihovo vsakdanje življenje, v službo, na delovno mesto.” V Ljubljani je vključenih oziroma z zaključenim programom približno 80 bolnikov, do konca oktobra jih bo 120, skupaj z mariborskimi – teh je zdaj, v prvi skupini, 12. Bolniki so vključeni v vse tri module.
Da je celovita rehabilitacija izredno pomembna, meni tudi uporabnica programa Marianne Virag Kelenc, ki ima krvnega raka zazdravljenega in je že uspešno zaključila program rehabilitacije v Ljubljani. Bolnikom s krvnimi raki svetuje, da se udeležijo brezplačnega programa: “Ker jim bo to koristilo, dal jim bo ogromno, spoznali bodo nove ljudi, ljudi, ki se prav tako borijo z rakom. Spoznali bodo smernice glede prehrane, glede telovadbe in gibanja, prav tako pa jim bo program dal potrebno psihološko pomoč.” Vesela je, da je opravila rehabilitacijo, saj jo je bolezen sprva pretresla, nato pa spravila na noge.
Združenje L@L želi, da bi program razširili iz Ljubljane in Maribora še v Novo Gorico, na Dolenjsko in Koroško in Obalo, da bi bolniki s krvnimi raki imeli čim krajšo pot do svetovalnic in fizioterapije, saj je celoten program zdaj za njih brezplačen, zavedajo pa se, da so potni stroški za marsikoga velika ovira pri vključevanju v rehabilitacijo.
V UKC Maribor so danes sklicali novinarsko konferenco zaradi nezavidljive situacije v kateri so se znova znašli zdravniki splošne medicine (družinski zdravniki) Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor. Zaradi preobremenjenosti tamkajšnjih družinskih zdravnikov in posledično njihove nezmožnosti izvajanja še dodatnega dežurstva v UKC Maribor, bodo zdravniki UKC Maribor priskočili na pomoč in si razdelili dežurstva.
Z junijem je v mariborskem zdravstvenem domu ena zdravnica družinske medicine napovedala odpoved, zato bo manko med splošnimi zdravniki še večji. Do kdaj bodo situacijo lahko pokrivali, zdravniki pravijo, da zagotovo ne v nedogled.
Spomnimo, da so pred časom za junij družinski zdravniki mariborskega zdravstvenega doma, kar 40 teh, napovedalo kolektivno odpoved, vendar so jo zdaj prestavili na 30. september. Do takrat bodo “luknje” pokrivali z zdravniki mariborske bolnišnice. Zaradi pomanjkanja zdravnikov družinske medicine imajo posledično težave tudi v UKC Maribor. Razlaga RomanKošir, predstojnik urgentnega centra UKC Maribor
Na problematiko, ki se pojavlja v družinskih ambulantah, že nekaj mesecev aktivno opozarjajo zdravniki, zaposleni v ZD Adolfa Drolca Maribor. Preobremenitve pri rednem delu so stalnica, ob tem pa je treba dodati še njihovo delo v dežurni službi. S kakšnimi težavami se soočajo razlaga, Maja Arzenšek, predstojnica splošnega zdravstvenega varstva v ZD Maribor.
Ob tem opozarjajo, da je pacientov, ki potrebujejo urgentno obravnavo vedno več, zdravnikov, ki bi jim lahko pomagali, pa je premalo. V kliničnem centru se zavedajo, da ti pacienti ne morejo čakati, dodaja strokovni direktor kliničnega centra UKC Maribor, Matjaž Vogrin
Nadaljeval je optimistično. Tudi v urgenci so medtem soočeni s kadrovsko problematiko, vendar so končno začeli prihajati prvi specialisti na tem področju. V letošnjem letu tako napovedujejo 5 specialistov, nekaj še jih pričakujejo v naslednjem letu. Napovedi so tako pozitivne, saj bodo s temi specialisti lahko izboljšali delo v urgentni službi, tako da ne bodo imeli le prostorov, temveč tudi ustrezno usposobljen kader, ki bo moral ves čas sodelovati tudi z zdravniki na primarnem nivoju, oziroma z družinskimi zdravniki.
Problematika primarnega zdravstva večletna
Kar 80 odstotkov, oziroma 40 vseh družinskih zdravnikov, ki dela v mariborskem zdravstvenem domu, je napovedalo kolektivno odpoved. Ali prestavitev kolektivne odpovedi iz meseca junija na september zveni kot izsiljevanje, Arzenškova pojasnjuje, da to niso težave, ki bi se zgodile včeraj.
“Dejstvo je, da se na to problematiko opozarja že 15 let, ne od lani in očitno opozorila niso zalegla, tako da lahko razumemo to kor kakorkoli, dejstvo je, da je nemogoče tako nadaljevati z delom. In v lanskem letu so tudi ta glavarinski količnik o katerem ves čas govorimo, še dvignili za vse izpostave. To je bilo to, kar je sodu izbilo dno. Že ob teh obremenitvah, ki jih imamo trenutno, med katerimi se ne upošteva dejstvo, da se vključujmo v dežurno službo, to pomeni, da naslednji dan nadaljujemo delo v svojih ambulantah in nimamo prostega dneva, tako kot je to sicer. Obremenitve so res velikanske. In tudi v času ko nekoga ni, ni zagotovljenih dodatnih kadrov, s katerimi bi lahko manjkajoče pokrivali,” razlaga Arzenškova.
Teh 40 zdravnikov, ki se je odločilo za “grožnjo” s kolektivno odpovedjo, vztraja s tem, vkolikor njihove zahteve ne bodo uresničene oziroma se bo v sistemu na področju primarnega zdravstva tudi nekaj spremenilo.
Situacija za zdravnike splošne medicine v Mariboru v tem trenutku ni rožnata. S tem, ko so lani glavarinski količnik še povečali, torej število pacientov na zdravnika, je dela vedno več, časa na pacienta premalo, pogoji, v katerih delajo, pa so za zdravnik postali nemogoči. Svoj delovnik je opisala Arzenškova.
V primeru črnega scenarija, torej da ministrstvo za zdravje ne odobri aneksa 2, in s tem dodatne finančne vzpodbude za dodatno zaposlovanje prepotrebnega kadra, bo 40 zdravnikov mariborskega zdravstvenega doma dalo odpoved. Kam bodo šli, še ne vedo, nekateri med njimi zaradi situacije v kateri so, razmišljajo celo o menjavi poklica.
